Avtorica članka: Mirela Smajić
IzBrano z Mirelo
Gabor Mate, Ko telo reče ne
Založba Primus
Objavljeno na navdini.me
Rubrika: Preberi.me

Ljudje so od nekdaj vedeli, da sta um in telo medsebojno povezana, da skupaj tvorita celoto. V moderni dobi je tehnološko informacijska revolucija pripeljala do ločitve te celote na um in telo. Z ločitvijo uma in telesa pa smo izgubili stik s sabo, s svojimi resničnimi potrebami. Zanemarjanje telesa nas prej ali slej posrka v stres in neravnovesje, ki se izrazi v različnih oblikah zdravstvenih težav.

Hiter ritem življenja nam narekuje vse večjo storilnost in potrošništvo, ki prerašča v obsedenost, s katero dokazujemo svojo materialno vrednost sebi in svetu. Vse bolj osredotočeni na zunanji svet, brez težav spregledamo trenutek, ko prestopimo na ta zlovešči vrtiljak, ki se ne ustavi, da zajamemo sapo, predihamo in preverimo sledi, ki jih puščamo za seboj.

Sledi, ki jih puščamo za seboj, pa govorijo o tem, da prepogosto gremo čez sebe, svoje zmožnosti in potrebe. Te sledi na našem telesu puščajo kronična utrujenost, bolečina, oslabel imunski sistem, tesnoba, anksioznost, stalna živčna napetost … Zunanji svet je preplavil naš notranji svet in ne slišimo več klica na pomoč, ki prihaja iz naših globin.

Hitimo z vso navlako svojega življenja

Pogosto tudi sami prispevamo k temu, da smo v konfliktu s svojim telesom, ker ga neusmiljeno izrabljamo, nikoli mu pa ne prisluhnemo zares. Svoja čustva tlačimo tako dolgo, dokler ne najdejo načina, da se izrazijo. V vsem tem hitenju nismo sposobni ozavestiti negativnih programov/prepričanj, ki smo jih ponotranjili v našem najzgodnejšem obdobju. Hitimo z vso svojo navlako iz otroštva, zato spregledamo negativne dolgoročne posledice takega ravnanja.

V tej življenjski dirki nam telo prej ali slej izstavi račun v obliki zdravstvenih težav. Takrat se pa le ustavimo. Vendar to ni dovolj. Ni dovolj, da se samo ustavimo in na hitro izničimo simptome zdravstvenih težav, ker bodo težave znova potrkale na naša vrata. Spoznati moramo, kaj je tisto, kar nas je pripeljalo do te točke.

Začnimo se zavedati – in postavljati meje!

Najpomembnejše zdravilo v današnji družbi je zavedanje. Zavedanje sebe in položaja, v katerem smo se znašli, nas bo odrešilo stresa in vseh drugih težav, ki izhajajo iz stresa. Omogočilo nam bo, da presežemo uničujoče vzorce in izberemo drugačno pot, pot, ki je bolj usklajena z našimi resničnimi potrebami, zmožnostmi in darovi, ki smo jih prinesli s seboj.

S stresom in posledicami sem se dodobra seznanila prek knjige Ko telo reče ne odličnega kanadskega zdravnika in avtorja Gaborja Matéja. Med drugim je bilo eno od najbolj močnih spoznanj to, da so stresu najbolj izpostavljeni tisti, ki ne znajo postaviti svojih lastnih meja. Nezmožnost postaviti meje pomeni, da začnemo tlačiti čustva, kar zagotovo vrže telo iz ravnovesja in ga pahne v bolezenska stanja.

Starši, pozor! Otrokom postavljamo meje tudi zato, da pridobijo dragoceno izkušnjo in se naučijo. Tako jih bomo opremili s popotnico, ki jih bo spremljala tudi v odraslosti, ko bo postavljanje meja ključ do zdravja.

Knjigo oblikujejo znanstveni dokazi o vplivu stresa na zdravje in posamezni primeri iz Gaborjeve bogate 40-letne zdravniške prakse. V knjigi predstavi, kako na nešteto nezavednih načinov sami pripomoremo k nastanku bolezni, in pojasni, kako potlačitev čustev uničuje obrambni mehanizem ter posledično tudi zdravje.

Kako doživljamo stres?

Najprej se pojavi stresni dražljaj (stresor). To je dogodek, ki si ga telo razlaga kot nekaj, kar ga ogroža. Temu sledi sistem procesiranja, ki na podlagi izkušnje pripiše pomen stresnemu dražljaju, imenovanem tudi stresor. Stresni odziv na koncu sproži različne fiziološke in vedenjske prilagoditve, ki so posledica odziva na prepoznavanje grožnje.

Čustva so jezik telesa. Ko izgubimo stik s svojim telesom, spregledamo znake, ki jih telo prevaja iz čustev. Na ta način pravzaprav tlačimo svoja čustva in jih odrivamo v nezavedno. Delo na tej knjigi je bilo tudi za avtorja notranje raziskovanje, kako je potlačil svoja čustva.

Ključnega pomena je torej naš sistem procesiranja, ki pripisuje pomen stresorju. Tako je npr. za nekoga, ki se prebija iz meseca v mesec, izguba službe veliko bolj stresna, kakor za direktorja, ki mu je zagotovljena odpravnina.

Kako se soočati z neizogibnimi življenjskimi stresi?

Čustvena kompetentnost je potrebna osnova, da se lahko soočamo z neizogibnimi življenjskimi stresi, izogibamo ustvarjanju nepotrebnih stresov in zato, da spodbudimo proces zdravljenja. Gabor Maté v knjigi Ko telo reče ne predlaga, da sledimo sedmim temeljem zdravja, ki nam bodo pomagali, da odrastemo v čustveno kompetentne ljudi.

Sedem temeljev zdravja

Sprejemanje
Sprejemanje pomeni sprejemati stvari take, kakršne so. Pri tem je potreben pogum, da se izpostavimo lastnim sodbam, kritikam in prepričanju, da nismo dovolj vredni, da bi bili celoviti.

Zavedanje
Zavedanje je sposobnost zaznavanja čustvene resničnosti in preseganje prepričanja, da nismo dovolj močni, da bi se spoprijeli s svojim resničnim življenjem.

Jeza
Potlačevanje jeze in doživljanje krivde odpira vrata različnim boleznim. Po drugi strani pa izkušnja zdrave jeze spodbuja zdravljenje, opolnomočenje in sprostitev. Jezo lahko izrazimo v besedah in dejanjih, ne da bi nas prevzelo najezeno čustvo.

Avtonomija
Raziskave kažejo, da so največjemu tveganju izpostavljeni tisti, ki so doživeli hujše oblike vdorov prek svojih mejah. Če dobro premislimo, kadar so naše meje zabrisane, resnično najbolj trpimo. Odlična popotnica za starše je zavedanje, kako pomembno je, da znajo postaviti meje svojim otrokom. Prav ta izkušnja jih bo naučila postavljati meje tudi v odraslem življenju.

Navezanost
Raziskave kažejo na to, da so tveganju bolezni najbolj izpostavljeni osamljeni ljudje. Tisti, ki doživljajo čustveno podporo, varnost in povezanost s svetom, imajo veliko večjo možnost za ozdravitev, ne glede na obliko bolezni.

Asertivnost
Asertivnost je pozitiven odnos do sebe ne glede na naše delovanje, zgodovino in zmožnosti. Je v nasprotju s prepričanjem, da moramo upravičiti svoj obstoj.

Afirmacija
Pozitivne izjave, ki nas usmerjajo proti nečemu dragocenemu, aktivirajo naš ustvarjalni jaz in povezanost z vsem, kar je.